Mesec november je že vrsto let posvečen ozaveščanju o zdravju moških, zlasti na področjih preventive in zgodnjega odkrivanja rakavih bolezni. Prepoznava zgodnjih znakov in simptomov omogoča, da bolezen odkrijemo v zgodnji fazi, ko je ta še obvladljiva in so možnosti za ozdravitev visoke, kakovost življenja pa boljša. Podatki Registra raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kažejo, da za rakom vsako leto zboli več kot 8.000 moških. Med rojenimi leta 2021 bo do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolel vsak drugi moški. Najpogostejša raka pri moških sta nemelanomski kožni rak in rak prostate. Med bolj pogostimi sta tudi pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke, pri mlajših moških pa rak mod. Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana in Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) moškim svetujejo odločitev za zdrav življenjski slog, redno samopregledovanje mod in redno udeležbo v presejalnem programu Svit.

»Na Onkološkem inštitutu Ljubljana se pridružujemo ozaveščanju moških ter javnosti o raku in pomembnosti prepoznave njegovih zgodnjih simptomov. Vemo, da so moški še vedno manj pozorni na lastno zdravje, zato je takšna akcija, kot je Movember, ko cel mesec poudarjamo pomembnost in spodbujamo k odgovornosti do skrbi za zdravje, izjemnega pomena. V Sloveniji letno za rakom zboli več kot 8000 moških, zato je nujno, da vsakdo pozna dejavnike tveganja za nastanek, prepozna morebitne simptome, se na njih hitro odziva in se redno udeležuje presejalnega programa Svit,« je povedala mag. Janka Čarman, dr. med., vodja multidisciplinarnega tima za raka prostate na Onkološkem inštitutu Ljubljana in vodja Strokovne skupine za raka prostate pri Državnem programu obvladovanja raka (DPOR). 

»Preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni namreč pomenita boljši izid zdravljenja, večjo verjetnost preživetja in boljšo kakovost življenja, ne samo v času zdravljenja, temveč tudi kasneje v življenju,« je še dodala mag. Čarman.

RAK PROSTATE

Rak prostate je za nemelanomskim kožnim rakom najpogostejši rak pri moških, tako v Sloveniji kot tudi v razvitem zahodnem svetu. V letu 2021 je v Sloveniji za rakom prostate zbolelo 1617 moških, umrlo pa 487. Rak prostate spada med bolezni z dobrim preživetjem; petletno poreživetje moških, zbolelih  v  letih od 2016 do 2020, je bilo 94 %. Rak prostate se razlikuje od ostalih rakov, saj napreduje zelo počasi – od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine v povprečju 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let.

Dejavniki tveganja za raka prostate

• Starost

Najpomembnejši dejavnik tveganjaza raka prostate je starost – s staranjem pojavnost raka prostate narašča. Dve tretjini moških, ki zbolijo za rakom prostate, je starejših od 65 let.

• Družinska obremenjenost

Pozitivna družinska anamneza raka prostate pri svojcih v prvem kolenu (oče ali brat) poveča tveganje, da se bo bolezen pojavila prej in imela tudi bolj agresiven potek bolezni.

• Rasa

Temnopolti imajo večje tveganje, da bodo zboleli prej in imeli bolj agresivno obliko bolezni.

• Genske mutacije

Prisotnost mutacije gena BRCA2 poveča tveganje za razvoj bolj agresivne oblike bolezni.

Bolezenski znaki raka prostate

Rak prostate raste zelo počasi, bolniki so v začetni fazi bolezni praviloma brez simptomov in znakovoziroma so ti neznačilni. Pogosto so  posledica spremljajočih stanj (npr. povečane prostate, okužbe sečil). Lahko se pojavijo težave pri odvajanju seča (povečana pogostnost odvajanj, šibkejši curek, potreba po hitri izpraznitvi sečnega mehurja), genitalna bolečina, motnje spolne funkcije.

Znaki napredovale bolezni, ko se rak prostate razširi v sosednje ali oddaljene organe, so lahko tudi bolečine v presredku, bolečine v kosteh, motnje pri odvajanju blata in izguba telesne teže.

Presejalni program za raka prostate

V Sloveniji, podobno kot drugod v Evropi, trenutno poteka t. i. priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa nima želenih koristi, in predstavlja tveganje za prekomerno diagnostiko in zdravljenje. Mag. Janka Čarman, dr. med., vodja multidisciplinarnega tima za raka prostate na Onkološkem inštitutu Ljubljana in vodja Strokovne skupine za raka prostate pri Državnem programu obvladovanja raka: »Rak prostate je bistveno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, je pogosto neagresiven, ne ogroža življenja in ne zahteva takojšnjega zdravljenja, pač pa le aktivno spremljanje. S spremljanjem se izognemo težavam, ki jih lahko povzroči zdravljenje, ne da bi s tem vplivali na preživetje in kakovost življenja bolnika. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje. Ti potrebujejo zdravljenje. Glavni cilj presejalnega programa bo zato poiskati tiste moške, ki imajo agresivno obliko raka prostate.«.

Cilj uvedbe organiziranega presejanja za raka prostate je prehod iz priložnostnega (oportunističnega) presejanja na organizirano presejanje, zmanjšanje deleža napredovalih stadijev bolezni, uveljavitev aktivnega sledenja bolnikov, izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z rakom prostate in dolgoročno zmanjšati umrljivost zaradi raka prostate.

»Na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v okviru strokovne skupine za raka prostate Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) od lanskega leta vodimo dvoletni ciljni raziskovalni projekt PETER, ki ga podpirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Namen projekta je priprava strokovnih podlag za z dokazi podprto in vzdržno implementacijo novega presejanja za raka prostate. V sodelovanju z Mednarodno agencijo za raziskave raka in nizozemskimi raziskovalci pa bomo že v prihodnjem letu začeli s pilotno raziskavo, kjer bomo k presejanju povabili skupino moških med 50. in 69. letom starosti.«, je še dodala mag. Čarman.

»Z razvojem strokovnih izhodišč gremo po ustrezni poti, da bi zagotovili strokovno usklajen, kakovosten in vzdržen presejalni program. Tako sledimo vsem evropskim smernicam in nikakor ne zaostajamo za drugimi evropskimi državami. Vzpostavitev in implementacija novega presejalnega programa za raka prostate je eden izmed najpomembnejših ciljev DPOR,« je povedala dr. Sonja Tomšič, dr. med., kooordinatorica DPOR 2022-2026.

RAK MOD

Rak mod je razmeroma redek rak, a predstavlja pri moških v starosti med 20 in 40 let najpogostejše maligno obolenje. Gre tudi za enega najbolj ozdravljivih rakov. S samopregledovanjem mod lahko moški sami pomembno prispevajo k zgodnjemu odkrivanju. V letu 2021 je za rakom mod zbolelo 122 moških, umrlo pa 7. V obdobju med letoma 2017 in 2021 je pet let po diagnozi raka mod živelo skoraj 96 % moških.

Dejavniki tveganja za raka mod

• Znani dejavniki tveganja so:

• kriptorhizem (nespuščeni testisi),
• manjši volumen moda (atrofija, hipotrofija),
• že preboleli rak mod, rak na drugem modu
• neplodnost,
• družinska obremenjenost pri svojcih v prvem kolenu (oče ali brat).

Bolezenski znaki raka mod

Rak mod se najpogosteje pojavi kot neboleča zatrdlina v modu (najpogosteje enostransko), kot hitro povečanje ali zmanjšanje moda, občutek nelagodja, teže ali napetosti v modu. Pojavi se lahko tudi topa bolečine v medeničnem dnu ali dimljah. Znaki napredovalega tumorja mod so lahko tudi napetost, občutljivost, bolečina in povečanje prsi.

Samopregledovanje

Bistvenega pomena pri raku mod je njegovo zgodnje odkrivanje, zato strokovnjaki moškim priporočajo redno samopregledovanje. Gre za enostavno, hitro in zelo učinkovito metodo, ki jo naj vsak moški po 15. letu izvaja redno vsak mesec.

Knjižica o samopregledovanju mod, skupaj z navodili, je na voljo tukaj.  

PLJUČNI RAK

Mesec november je tudi mesec ozaveščanja o pljučnem raku, ki je eden izmed najpogostejših rakov v Sloveniji in v svetu. Pljučni rak je tako v Sloveniji kot v svetu tudi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. V Sloveniji je v letu 2021 za pljučnim rakom zbolelo 945 moških, umrlo pa 723. Za pljučnim rakom običajno zbolevajo starejši po 55. letu starosti. Incidenca pljučnega raka v Sloveniji še vedno narašča, bolj pri ženskah kot pri moških.

Dejavniki tveganja za pljučni rak

Glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni je kajenje, ki povzroči kar 80 do 85 % primerov pljučnega raka. Ob prenehanju kajenja se začne verjetnost nastanka raka zmanjševati, vendar se tudi 30 let po prenehanju kajenja ne izenači popolnoma z verjetnostjo pri nekadilcih. Na nastanek pljučnega raka vpliva tudi pasivno kajenje, kar pomeni vdihovanje cigaretnega dima, ko kadijo drugi, in ki poveča verjetnost za nastanek pljučnega raka za 20 %.

Ostali vzroki za nastanek pljučnega raka so lahko:

• izpostavljenost radonu, (plin, ki prihaja iz zemljine skorje in nastane ob razpadu radioaktivnega radija),
• izpostavljenost azbestu,
• dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku
• ter težkim kovinam in njihovim spojinam (delo in bivanje v onesnaženem okolju, npr. v kovinski industriji, kemični industriji ali gradbeništvu).

Bolezenski znaki pljučnega raka

Znaki pljučnega raka so nespecifični, saj so lahko skupni tudi drugim boleznim. Zaradi tega je nujno, da se ob pojavu težav takoj obrnemo na osebnega zdravnika.

Bolezenski znaki pljučnega raka so lahko: 

• spremenjen kašelj (na novo nastali ali sprememba kroničnega kadilskega kašlja),
• težko dihanje,
• nepojasnjena bolečina v prsih,
• izguba telesne teže,
• hripavost,
• utrujenost in slabo počutje,
• pljučnica, ki po zdravljenju z antibiotiki ne izzveni ali se kmalu ponovi,
• kri v izpljunku.

Pljučni rak se zaradi nespecifičnih simptomov pogosto, odkrije šele, ko je že razširjen, in se lahko kaže tudi z bolečinami v kosteh, patološkimi zlomi kosti ali zlatenico. Večinoma pljučni rak nastane na obrobju pljuč, kjer ni čutnic, zaradi tega bolniki ne kašljajo in ne čutijo bolečine. V zgodnjih stadijih bolezen zaradi tega največkrat odkrijemo naključno.

Preventiva

Primarna preventiva pri pljučnem raku je ključnega pomena – to je zlasti preprečevanje in opuščanje kajenja ter zmanjšanje izpostavljenosti drugim kancerogenim dejavnikom (kot so azbest, radon, težke kovine …).

Tako na Onkološkem inštitutu Ljubljana kot tudi v Državnem programu obvladovanja raka se zavzemamo ter podpiramo ukrepe na področju preprečevanja in omejevanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki pomembno prispevajo k zmanjšanju razširjenosti rabe tobaka in povezanih tobačnih izdelkov, zlasti med otroki, najstniki in mladostniki, izboljšanju zdravja prebivalstva ter posledično tudi razbremenitvi zdravstvenega sistema in finančnega bremena. Samo tako bomo lahko ustvarjali okolje, ki ne bo spodbujalo kajenja, temveč zdrave izbire, ter okolje, v katerem Slovenci in Slovenke ne bodo več zbolevali in umirali zaradi bolezni, povezanimi s kajenjem.

Več o ukrepih na področju preprečevanja in omejevanje uporabe tobačnih izdelkov si lahko preberete v publikaciji Na poti do Slovenije brez tobaka 2040 tukaj.

RAK DEBELEGA ČREVESA IN DANKE

Za rakom debelega črevesa in danke je v letu 2021 zbolelo 769 moških. Bolezen je redkejša pri mlajših, pogostejša pa pri starejših od 60 let. Od leta 2007 je v Sloveniji na voljo presejalni program Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki. Veliko rakov na debelem črevesu in danki lahko tako preprečimo, saj v programu odkrivajo in odstranjujejo polipe, ki so predstopnje raka. Večino teh rakov pa odkrijejo dovolj zgodaj, da je potek bolezni manj obremenjujoč, zdravljenje pa veliko uspešnejše. V program Svit so na vsaki dve leti vključeni moški in ženske med 50. in 74. letom starosti.

Dejavniki tveganja za raka debelega črevesa in danke

Glavni dejavniki tveganja za nastanek raka debelega črevesa in danke so:

• starost (več kot 90 % bolnikov je starejših od 50 let),
• alkohol,
• kajenje,
• mesna, z živalskimi maščobami bogata prehrana, malo vlaknin v prehrani,
• premalo gibanja,
• kronična vnetna črevesna bolezen,
• polipi,
• dedna obremenjenost (osebe, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, imajo 1,5- do 2-krat večje tveganje za razvoj raka).

Bolezenski znaki raka debelega črevesa in danke

V zgodnji fazi je bolezen pogosto brez očitnih znakov oziroma se le ti pojavljajo tudi pri drugih boleznih prebavil, hemoroidih …, zato je udeležba v presejalnem programu še toliko pomembnejša.

Znaki raka debelega črevesa in danke so lahko:

• bolečine v trebuhu,
• napenjanje in vetrovi,
• spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanja, zaprtost, tanjše blato),
• kri na blatu ali črno blato,
• slabost in bruhanje.

Za zmanjšanje tveganja razvoja raka debelega črevesa in danke je pomembno spodbujati in upoštevati preventivne ukrepe, kot je upoštevanje zdravih življenjskih navad (zdrava prehrana, telesna aktivnost in prenehanje kajenja) in redno sodelovanje v presejalnem programu.

POMEMBNE POVEZAVE:

Spletno mesto presejalnega programa Svit je na voljo tukaj.

Zgibanka o raku prostate je na voljo tukaj.

Zgibanka o raku mod je na voljo tukaj.

Zgibanka o pljučnem raku je na voljo tukaj.

Zgibanka o rakih pri moških je na voljo tukaj.

12 nasvetov za zdrav življenjski slog je na voljo tukaj.